OD SLAVE DO NESMRTNOSTI: MEDIČEJSKE GROBNICE V BAZILIKI SAN LORENZO (Šola Toscana – 2.del)

OD SLAVE DO NESMRTNOSTI: 

MEDIČEJSKE GROBNICE V BAZILIKI SAN LORENZO (Šola Toscana – 2.del)

Nova Zakristija v Baziliki San Lorenzo v Firenzah je veliko več kot le zgolj veličasten arhitektonsko-kiparski mavzolej. Je umetnostni dosežek, ki je kreatorju, Michelangelu Buonarottiju na eni in Medičejski dinastiji na drugi strani, prinesel slavo in z njo tudi nesmrtnost.

m edici.jpg

Grb druzine Medici na tleh Stare Zakristije v Baziliki San Lorenzo (sto vrst marmorja)

Nova Zakristija je nastala v poznejšem obdobju, pričela se je graditi leta 1520, kar je stoletje kasneje od njene predhodnice – Brunelleschijeve Stare Zakristije. Ko govorimo o Stari in Novi Zakristiji, govorimo o dveh popolnoma različnih poslopjih Bazilike San Lorenzo, o dveh različnih Medičejskih panteonih. O dveh različnih stoletjih (14.,15. stoletje in 16.). O dveh različnih zgodovinskih vekih (Stari in Novi vek), katera sta zaznamovala dva različna umetnika, arhitekta – Filippo Brunelleschi in Michelangelo Buonarotti-  in s tem o dveh popolnoma različnih umetnostnih slogih (gotika in renesansa).

img_7568

Stara Zakristija – Filippo Brunelleschi

img_7544

Stara Zakristija – Sola Toscana

V Novi Zakristiji se prepletata dve barvi – bela in siva. Bela barva je barva ometa in prestižnega marmorja, ki je bil pripeljan iz samih alpskih gora, medtem ko daje kamen ‘’pietra serena’’ Medičejskim kapelam sivo-srebrn pridih. Slednja ni nič kaj manj dragocena od znanega belega marmorja, saj je že Giorgio Vasari hvalil, popisoval njeno prefinjenost, visoko kvaliteto, redka najahališča, kajti ta kamen je mogoče izkopavati samo v točno določeni dolini toskanskega podeželja.

Celotna Michelangelova arhitektuna zasnova Nove Zakristije je bila v tistem času izredno napredna, izredno inovativna, izredno unikatna in Giorgio Vasari je o njej zapisal, da je s tem svojim delom, zgledom, Michelangelo osvobodil umetnike, saj jim je pokazal svobodo in prosto pot v kreativnosti. V njegovem primeru je bila to pot popolnih inovacij in nepoznanih, nikdar videnih, nenavadnih kompozicij, med katerimi velja izpostaviti še posebej okna Nove Zakristije, ki nikakor niso pravokotniki, čeprav se nam na prvi pogled že tako zdi. Okna Nove Zakristije so nenavadne, nepravilne oblike, ki se ji v matematično-arhitekturnem žargonu reče trapezoidali.

Rezultat iskanja slik za finestre sagrestia nuova

SCUOLA TOSCANA – Okna v Novi Zakristiji

Nemalo ljudi sem slišala zatrjevati, da ko so preživljali težka obdobja, ko so doživeli boleče izgube so za hip izgubili tla pod nogami in se znašli nekje pod vrhom kupole.. na tem prostoru ljudje zatrjujejo, da jih deluje nekakšna sila, ki opazovalca vabi, vleče nekam navzgor.. Kupola Nove Zakristije imitira tisto od rimskega templja vseh bogov, rimskega Panteona, ki se ponaša z eno izmed največjih in najbolj znanih kupol na svetu in je tudi obenem eden izmed najveličastnejših podvigov v starorimski arhitekturi.

Rezultat iskanja slik za finestre, cupola della sagrestia nuova

Kupola Nove Zakristije – SCUOLA TOSCANA

Če se za hip posvetimo volumetriji Nove Zakristije lahko sprejmemo hipotezo, da je Michelangelo dve Medičejski grobnici predvidel, načrtoval na stranskih stenah Nove Zakristije, medtem ko si je sam center zakristije – tik pod kupolo, zamislil kot prazen prostor. Michelangelo se je tudi tudi pri postavivi samih grobnic zgledoval po ideji  arhitekturnega spomenika v Rimu imenovanega arco di’ Giano, ki je znan po tem, da ima zgled kocke, da zgleda popolnoma enak z vseh strani in ima na vsaki strani eno arkado. Zakaj se je Michelangelo inspiriral v temu? Zato, da bi ustvaril nekakšen ‘’blok’’, na njegovih štirih straneh pa bi ležala ena Medičejska grobnica. Ideja je bila ekstraordinarna in prav takšne bi bile tudi dimenzije, če bi v resnici ideja realizirala, saj  bi imela nad sabo veličastno visoko kupolo. Omenjeno idejo je moral Michelangelo opustiti in posvetil se je klesanju panteonskih grobnic, s katerima je okrasil stene Nove Zakristije, ki jih lahko še danes občudujemo.

Katerima Medičejcema je Michelangelo pravzaprav postavil paneton? Panteon sestavljata grobnici dveh Medičejcev  – Giuliana di Lorenza de’ Medici (duca di Nemour, ubitega leta 1478) in Lorenza di Piera de’ Medici (duca di Urbino, ki je leta 1491 umrl naravne smrti); njuna smrt je obenem pomenila tudi konec prve veje Medičejske dinastije, prvotne generacije Medičejcev imenovane ‘’i Magnifici’’.

medici

Sola Toscana – Nova Zakristija, Bazilika San Lorenzo

Zakaj Medičejca nista bila pokopana v isti grobnici? Zato ker je Michelangelo zasledoval idejo, da bi skupaj združil raje dva Giuliana in dva Lorenza dveh različnih generacij, dveh različnih vej Medičejcev. Michelangelo je skrbno načrtoval vsak detajl (njegove skice so še danes rahlo vidne na ometu Nove Zakristije, njihov namen je bil, da bi delavce opominjal, kako naj bodo skrbni in previdni tudi z uporabljenim materialnom – marmorjem in ‘’pietro sereno’’).

img_7546

Medicejski simbol – Stara Zakristija, Bazilika San Lorenzo (marmor)

Medičejske grobnice so zagotovo najslavnejše in najbolj dih jemajoče v vsej Novi Zakristiji – ne samo zaradi t.i. ‘’le bellezze straordinarie’’, ekstraordinarne lepote Michelangelovih marmornih skulptur, marveč zaradi celotnega arhitektonskega kompleksa. Michelangelo je pokojna Medičejca, Lorenza in Giuliana povzdignil v zgornji predel panteonske grobnice, ob njunih nogal leži sarkofag, oblikovan po starodavnem rimskem zgledu, na katerem v neudobnem položaju slonijo, počivajo… oziroma se pravzaprav dramatično zvijajo štiri figure iz belega marmorja, ki personificirajo štiri alegorije štirih delov ali bolje rečeno trenutkov dneva.

IMG_7520.JPG

Lorenzo di Piero de’ Medici – SCUOLA TOSCANA

 

Panteon Lorenza di Piera de’ Medici (duca di Urbino) sestavljajo njegov kip in marmorni alegoriji Mraka (v italijanščini il Crepúsculo) in Zore (v italijanščini imenovane l’ Aurora), ki se zvijata nad sarkofagom. Grobnico Giuliana di Lorenza de’ Medici, ki stoji prejšnji nasproti, krasijo njegova veličastna kamnita podoba ter dve marmorni alegoriji –  Dan (il Dì) in Noč (la Notte).

Rezultat iskanja slik za AURORA  buonarroti medici

Il Crepusculo – SCUOLA TOSCANA

Kompleksno vprašanje, o katerem še danes razpravljajo največji filozofi, misleci, umetniki, strokovnjaki je, zakaj je Michelangelo izbral prav to ikonografijo, zakaj je vključil ravno simbolistiko štirih delov dneva? Gre za ikonografijo, ki je prava zakladnica globokih, skritih pomenov in religioznih (pa tudi posvetnih, civilinih) asociacij.

Te asociacije so povezane z različnimi koncepcijami, z različnimi percepcijami Časa. In njegovega poteka – in hkrati s tem tudi njegovega izteka.

Rezultat iskanja slik za il giorno michelangelo

Dan – il Giorno – M.Buonarotti – SCUOLA TOSCANA

Alegorija Dneva je prva marmorna skulptura, h kateri se moramo obrniti – Dan, ki se nato v svojem razcvetu razvije v Teden, … in ta v Mesec, nato v Pomlad in tako v vse ostale letne čase, ki skupaj tvorijo Leto. In Leta se nato zlijejo v Stoletje in ta se skupaj seštejejo v Tisočletje. Dan je simbol začetka in obenem tudi simbol človeškega štetja časa. Kajti taisti čas človeka zapelje tudi do njegovega konca, pospremi ga do njegove smrti – bodisi prezgodnje bodisi pozne, a v vsakem primeru neizogibne.

Rezultat iskanja slik za il giorno michelangelo

Il Giorno – Dan – M. Buonarotti – SCUOLA TOSCANA

Po smrti Medičejcev je Čas je tekom stoletij odnesel, ..razblinil,… konsumiral tudi vse njihove vrednote, vrednote, ki so tekom 500 letih potonile v pozabo. Oziroma vsaj večina le-teh, saj se vendarle sčasoma tudi zares prav za vsem, vsem in vsakim, izgubi vsaka sled. Vendar..umetnikova mojstrovina je v tem, da je Michelangelo čas uspel ukaniti. Z Michelangelovo pomočjo je Čas Medičejcem prizanesel in ohranil eno samo vrednoto – ni jim odplavil njihove slave.

To sta prvi dve sporočili, ki ju skriva Medičejski panteon; minljiv, iztekajoči se človekov čas in na drugi strani večen, nesmrten spomin na nekdanjo slavo, davni blišč Medičejske dinastije.  In iz tega se takoj razvije ideja, da je čas slave človekov čas oziroma človekov čas – čas slave.

Na tem mestu se pridruži še tretja koncepcija Časa, časa Boga, časa božanstva, ki je v primerjavi s človekovim večen, … neminljiv,… neiztekajoč. Božji čas absorbira vase tudi vse omenjene trenutke dneva in to je še eno religiozno sporočilo te kapelice.

IMG_7528.JPG

Giuliano de’ Medici – SCUOLA TOSCANA

Rezultat iskanja slik za notte buonarroti medici

Le tombe Medicee – SCUOLA TOSCANA

Največja posebnost Giulianove grobnice je zagotovo ženska alegorija Noči, edini od štirih kipov, ki ga je Michelangeovo do zadnje potankosti dokončal in v vsakem aspektu dodelal. Njeno golo, kamito telo, ki leži na levi strani sarkofaga (Giulianove grobnice) je edino, ki so ga Michelangelove roke tako zelo zgladile, da je njena marmorna koža  že barve meseca, kot bi želela namigovati na luno z zvezdami na nočnem nebu nad njo. Noč, kot izdajata njeno ime in položaj, je prikazana v stanju globokega sna. Okrog nje ležijo vsi njeni atributi – atributi sanj in spanca:

Rezultat iskanja slik za notte buonarroti medici

La Notte – Michelangelo Buonarotti – SCUOLA TOSCANA

–  sova (ita. la civietta), ki je kot tipična nočna žival simbol noči

Rezultat iskanja slik za notte buonarroti medici

Sova, simbol Noci – SCUOLA TOSCANA

– šopek makovih rož (mazzo di fiori di papavori), kajti mak je simbol plodnosti, rodovitnosti, zaspanosti, zatorej makova semena uporabljajo za homeopatske pripravke zdravil in za pripravvke opija proti nespečnosti

–  maska, ki lahko simbolizira sanje – varljive in zavajajoče – in tudi smrt

–  in zadnji atribut, ki je položen na njene dolge lase spletene v kite, na njeno glavo je diadem, okrašen z zvezdo in z znamenjem vzhajajočega meseca.

Rezultat iskanja slik za il giorno michelangelo

La Notte – M. Buonarotti – SCUOLA TOSCANA

Njena nenavadna poza tako zelo spominja na Ledino, Ledo iz grško mitologijo. Giovanni di Carlo Strozzi, katerega je njena ekstraordinarna lepota tako ganile, je njej v čast napisal zelo pomenljiv kvartet: La Notte che tu vedi in sì dolci atti / dormir, fu da un Angelo scolpita / in questo sasso e, perché dorme, ha vita: / destala, se nol credi, e parleratti”. V  nekoliko popačenem prevodu bi ti pomenilo : ‘’Marmor sem, a zgledam živa. Če me prebudiš, te bom ogovorila.’’

Michelangelo je na to odgovoril z naslednjim kvartetom, ki ga je položil v usta Noči: “Caro m’è il sonno, e più l’esser di sasso, / mentre che ‘l danno e la vergogna dura: / non veder, non sentir m’è gran ventura; / però non mi destar, deh, parla basso“.

Noč bi raje spala, saj med spanjem ne čuti bolečine in sramote. Raje bi še naprej ostala okamenela. Raje bi ostala marmor. Zato mu veli, naj potiho govori.

Kaj je bolečina, ki jo je tukaj kipar, arhitekt, slikar, pesnik Michelangelo sporočal, na kaj se Michelangelo s tem nanašal? S temi verzi je aludiral na Evropo, ki se je v tistem času drobila na koščke.. Evropo, ki je razpadala,…  nanašal se je na razkole in na krvave bitke, ki so se bíle na njenem ozemlju. Na dramatične dogodke, ki so se kar množili in ki jih je kasneje utrpela Italija,… ki sta jih utrpela še posebej Rim in Firenze. Michelangelo je tako kot vsi najbolj budni misleci te tudi sam čutil..slutil, predvideval, da prihajajo, da se približujejo. Hrbtne strani Noči, ki se dotika stene, njen stvarnik nikdar ni dokončal.

Dramatični dogodki, katere je Michelangelo slutil, takrat ko je intepretiral besede Noči, ki bi rada še naprej spala so se pričeli zares uresničevati: trope Karla V. so v enem letu (1527-1528) razdejale in prizadele ves Rim, Clemente VII. je bil zapornik pri imperatorju, Firenze so se temu skušale upreti ter zapostaviti khrko, tranzitivno Republiko. Papež Clemente VII. in imperator sta se sporazumela, dogovorila, trope Karla V. so zapustile Apeninski polotok, a še prej so se ustavile, da bi obkolile, oblegale Firenze (1529-1530). Istega leta so Michelangelu dodelili, zaupali funkcijo nadzornika trdnjav, a Michelangelo ni imel nobenih posebnih želja, da bi nadzoroval trdnjave in utrdbe, ki so bile namenjene za to, da bi mesto varovale pred Medičejci, saj so bili le-ti navsezadnje njegovi komitenti. Vendar Michelangela so k temu dobesedno prisilili in ko je mesto padlo, se je Michelangelo znašel v nerodni situaciji, češ da je izdal družino in njeno zaupanje, družino, ki ga je kot mladega dečka odprtih rok sprejela medse ter mu dala vse in še več. Michelangelo si je zatočišče poiskal v sami Baziliki San Lorenzo,  v njenem podzemnem predelu, ki je direktno povezan z Novo Zakristijo in ki je nekaj časa bila edini njegov dom..

Moška alegorija Dneva, ki razgaljena sloni na drugi, desni strani sarkofaga Gliulianove grobnice, je v nasprotju z Nočjo veliko manj obdelana, čeprav je telo Dneva še vedno izjemno razdelano, izjemno razvito. Vidi se močan hrbet, mišičasto zadnjico, noge, roke, zamaknjene kolke…. in nejasen obraz. Mnogi kritiki se sprašujejo, zakaj obraznih potez  ni nikdar končal?

Rezultat iskanja slik za il giorno michelangelo

Dan – il Giorno – M.Buonarotti- SCUOLA TOSCANA

O tem obstaja malo morje debat, diskuzij, hipotez, študij in to že od samega dne, ko je hladni marmorni Dan ugledal luč sveta. Na sploh vseh, ki se kdaj srečajo z Michelangelom bega to mučno,.. pereče vprašanje, ki se glasi, zakaj je Michelangelo veliko skulptur pusti nedokončanih? Zakaj jih nikdar ni zaključil? Kajti ne samo da,  Michelangelo ni pustil nedokončanih Medičejskih grobnic, marveč ni zaključil tudi ogromno omenjenih načrtov iz prejšnjega, mlajšega obdobja.

O tem obstaja veliko teorij; najbolj pragmatične zagovarjajo, da je Michelangelo imel, sprejemal preveliko število naročil naenkrat, ki jih nikakor ni zmogel dokončati, kajti nikakor ne gre pozabiti dejstva, da je Michelangelo ves čas delal v osami, brez stikov z zunanjim svetom. Druge teorije se nasprotno sklicujejo na neoplatonsko filozofijo in na dejstvo, da enkrat ko umetnik dobi inspiracijo s pomočjo Boga, božanstva, je to dovolj veliko darilo, zadostilo, dovolj velik blagoslov, tako, da ni potrebno, da idejo izdela vse do zadnje potankosti, dodela vse do zadnje finese. Resnica se najverjetneje nahaja nekje vmes in dejstvo nedokončanosti ali bolje rečeno motivi zanjo, nedvomno pripomorejo k temu, da so Medičejske kapele še toliko bolj fascinantne in magične.

Na drugi strani, na nasprotni steni Nove Zakristije stoji panteon Urbinskega vojvode, Lorenza di Piera de’ Medici, ki je okrašen s prav tako prečudovitima marmonima alegorijama – Zore (l’Aurora) in Mraka (il Crepusculo). Aurora je na sploh, tekom celotne človekove umetniške zgodovine bila tista, ki je poleg Pomladi najbolj navdihovala ne samo literate in poete, marveč umetnike vseh vrst.

Rezultat iskanja slik za IL CREPUSCOLO buonarroti medici

Mrak – M.Buonarotti – SCUOLA TOSCANA

Rezultat iskanja slik za il giorno michelangelo

Mrak in Zarja – SCUOLA TOSCANA

Aurora je s svojo seksualno lepoto najverjetneje najlepša ženska skulptura, ki so jo Buonarottijeve roke izoblikovale. In tudi njej je fiorentinski poet, Francesco Doni namenil par naslednjih manierističnih stihov: ‘’Io la tocco sasso, a mi muove la carne e mi diletta più che se viva carne lo toccasse; anzi i son marmo ed ella è carne.’’ (A.F. Doni).

V verzih se skriva manieristična igra o zamenjavi vlog; človek, ki pred seksualno lepoto ženske iz mrzlega marmorja (!) okameni in obratno –  žensko figuro, marmor, kamen, neživo materijo je Michelangelo obdaril s tako izjemno lepoto, da si je nemogoče predstavljati, da je to zgolj – kamen. Pesnik je prepričan, da je iz nje Michelangelo izdelal pravo človeško, žensko telo, kajti nemogoče je, da bi bila zgolj – marmor.

Rezultat iskanja slik za IL CREPUSCOLO buonarroti medici

Aurora – SCUOLA TOSCANA

Michelangelo Buonarotti je za mnoge pomenil pomenil oz. pomeni najvišjo in zadnjo možno stopnjo umetniškega razvoja med drugim prav zaradi tega, ker njegove marmorne skulpture ne izgledajo – marmor, ne izgledajo kamen, ne izgledajo kot neživa materija, marveč izgledajo kot prava živa bitja, kot telesa, v katerih tli življenski plamen.

Rezultat iskanja slik za notte buonarroti medici

Dejstvo je, da je ravno z Auroro, tako kot Boticcelli s svojo Venero, postavil kanon ženske lepote; ženske, ki je močna, tako navznoter kot navzen – je takšne atletske konstitucije, da je že rahlo možača. Če dodobra pogledamo je tudi Aurora postavljena v zelo neudoben položaj …zdi se, kot da bo zdaj zdaj zdrsnila iz sarkofaga..da se le s težavo še drži na njem..

Rezultat iskanja slik za AURORA  buonarroti medici

Aurora – M. Buonarotti, SCUOLA TOSCANA

Možno razlago za njeno neudobno, nenavadno namestitev nam ponudi Giorgio Vasari. Auorora ali Alba je ujeta v aktu prebujanja iz spanca, kar lahko razberemo tudi iz tipične geste z levo roko, ki je gesta prebujanja. Aurora zbudi samo sebe (drugače seveda niti ne bi moglo biti, saj je vendarle aurora) in s tem istočasno predrami tudi svet. A ko se Zarja zbudi se zave, da je Medičejski vojvoda umrl, od bolečine se zvije in obžaluje svoje čare, obžaluje, da je ona še vedno lepa, medtem ko je duca mrtev. To je seveda samo ena izmed možnih interpretacij njenega položaja, postavitve v prostoru, ki s svojo melanholični karakterjem, grenkobo aludira na smrt Lorenza Medičejca.

Rezultat iskanja slik za IL CREPUSCOLO buonarroti medici

Aurora se prebuja… SCUOLA TOSCANA

Zadnja od štirih skulptur je il Crepusculo ali Mrak, ki je izmed vseh štirih alegorij najmanj dokončan. Na tem mestu velja omeniti, da je Michelangelo pustil malo morje nedokončanih, nikdar dodelanih skulptur, in drugače niti ne bi moglo biti, saj si je Buonarotti zopet zastavil izredno ambiciozen in megalomanski projekt, kot je bilo tipično za njegov stil – razmišljal je namreč o postavitvi 30 ali celo 40 marmornih kipov, ki bi morali skupaj pripovedovati ravno te različne koncepcije Časa: Čas Človeka, Čas slave in Čas Boga.

il Crepusculo – Mrak – M.Buonarotti- SCUOLA TOSCANA

Med najbolj znanimi zamišljenimi a nikdar realiziranimi statuetami sta na prvem mestu zagotovo dva ‘’Rečna Bogova’’ (gli Dei Fluviali), ki sta danes razstavljena v fiorentinskem muzeju imenovanem ‘’La Casa Buonarotti’’. Omenjena dva neizdelana Rečna Bogova bi morala stati ob Medičejskih sarkofagih, aludirala naj bi na teritorialno in morsko dominantnost Medičejcev, na vrhuncu svoje slave in moči. Večji Rečni bog Metauro naj bi simboliziral reko Tibero, ki teče skozi Rim ter vojvodo Urbinskega, manjši pa reko Arno, ki teče skozi Firenze ter vojvodo Nemourskega.

Rezultat iskanja slik za dio fluviale michelangelo

Muzej Casa Buonarotti – il dio fluviale -SCUOLA TOSCANA

Kar Michelangelo tudi nikakor ne uspe narediti je bila tudi grobnica Lorenza in Giugliana de’Magnifici,…ki sta bila prednika omenjenih, istoimenskih vojvod. Stara Medičejca sta pokopana v tej krsti, na kateri bdijo tri marmorne statuete, s tem, da je samo Madonna, ki stoji v centru od Michelangela, medtem ko sta ostala dva kipa – Santo Cosimo in Damiano -plod dela dveh Michelangelovih pomočnikov, asistentov (Montorsolle in Montelupa).

In ravno okrog teh dveh svetnikov je zgoščen religiozni pomen te kapele, saj sta Santo Cosimo in Damiano v svojem življenju bila sirijska svetnika, ki sta bila po poklicu zdravnika (v italijanščini ‘’medici’’), ki v zameno nikdar nista sprejela ali zahtevala plačila, kompenzacije in ki sta bila kot nalašč primerna za patrona, sveta zaščitnika neke  bankirske dinastije, ki je nosila ime ‘’Mediči’’. Michelangelo je izoblikoval celo kandelabre v Novi Zakristiji in pogled Madonne ter dveh svetnikov usmeril točno vanje.

Rezultat iskanja slik za notte buonarroti medici

Nova Zakristija – Michelangelo- SCUOLA TOSCANA

 

Pozdrave iz Medičejsko-Michelangelovih Fierenz..

NIKA SIRK RIEGLER, SCUOLA TOSCANA

 

IMG_7541.JPG

Nika Sirk Rigler, avtorica clanka – SCUOLA TOSCANA & Le Tombe Medicee

MOST SANTA TRINITA ali NAJLEPŠI MOST PO MNENJU FIORENTINCEV (Scuola Toscana)

 

ŠOLA TOSKANA PRIPOVEDUJE ZGODOVINO MESTA PREK SVOJIH MOSTOV – MICHELANGELOV MOST SANTA TRINITA

Tekom stoletij Fiorentinci tekom stoletij nikakor niso pozabile, kako je bila Arno vselej neločljivo povezana z rojstvom in z razvojem mesta, pravzaprav z njegovo celotno zgodovino – tako v dobrem kot v zlem. Na tisočem je Arno nudila delo za preživetje – dovolj je samo, da pomislimo na težaško delo izkopovalcev peska (članek, ki si ga mimogrede lahko ogledaš na naslednji povezavi, https://italianinitaly.wordpress.com/2016/07/26/aprender-italiano-en-una-excursion-con-el-barco/) ali pa na dejstvo, da je predstavljala najkrajšo pot, povezavo mesta z obalo oz. morjem.

arno2.jpg

Arno 

arno 8.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia

Tako kot je Arno tekla, tako so tudi čez njene bregove rasli mostovi. Vendar tolikokrat kot je reka dala življenje, tolikokrat ga je tudi vzela: dolg je spisek poplav, poplav, ki so z rušilno močjo in Neptunovo jezo ničkolikokrat proušile rečne jeze, nasipe, mostove in za seboj pustile na stotine žrtev, poškodbe cerkva, muzejev in umetnostnih del.

14516436_10209807614134504_7507212805051767135_n

Mimogrede, letos Firenze obeležujejo 50 letnico od zadnje grozovite poplave, ki se je zgodila leta 1966, tako da so temu dogodku v spomin letos priredili raznorazne projekte, dogodke, razstave, med drugim tudi razstavo starih fotografij, ki dokumentirajo omenjeno tragedijo. Razstava fotografij v Nacionalni knjižnici imenovani Biblioteca Pietro Thouar na trgu Piazza Tasso je ena izmed teh, katero sem obiskala tudi jaz s študentkami Šole Toscana. Spodaj prilagam nekaj slik, ki obeležujejo poplavljene Firenze. 

unnamed

Arno leta 1966

arno9.jpg

Razstava v knjižnici Pietro Thouar

Danes je mogoče po Arno pluti s turističnimi barčicami ”renaioli”, s katere si je možno ogledali Firenze e edinstvene perspektive in s katero smo se odpravili tudi študentje ŠOLA TOSKANA. Če želiš biti tudi ti del te izkušnje, ki ja vsaj nam ostala v najlepšem možnem spominu, te vabim, da si ogledaš ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih nudi naša šola in se nam pridružiš pri spoznavanju in odkrivanju Firenz in njene (umetnostne) zgodovine:

http://www.scuola-toscana.com/

http://www.scuola-toscana.com/italian-language-courses/italian-and-art.php

Vsi.png

Študentje Scuole Toscana na izletu z barčico po reki Arno

Most Santa Trinita, ki ga je Ammanatti dal zgraditi po načrtih Michelangela Buonarottija je bil razglašen za enega izmed najlepših arkitekturnih del, mostov tako v Italiji kot na svetu.  Jtudi danes najstarejši most z elipsastimi arkadami / oboki na svetu, ki  v sebi prav ta skriva nešteto zgodb. Njegove linije, ki so tako preproste, tako enostavne, a hkrati tako neverjetno elegantne, da mu jih zavidajo in posnemajo mostovi, ki so zrasli na vseh koncih sveta in ne samo v Italiji. 

Ponte Vecchio.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia (jaz in študentka iz Južne Afrike)

Pešce – turiste in domačine, kočijaže, avtomobile in vespe, ki drvijo čez njega prijazno pozdravljajo z ”buongiorno” in ”buonasera” Štrije letni časi. Mi ne verjamete?

carraiaiaia.jpg

Na vsakem izmed štirih vo galov mostu se vzdiguje en renesančni spomenik – alegorije štirih letnih časov, ki so bile nameščene na most leta 1608. Poletje in jesen ter zima in pomlad še danes ohranjajo praznujejo in ohranjajo spomin na še eno Medičejsko poroko – poroko Cosima II. z Marijo Magdaleno iz Avstrije. Pietro Francavilla, Taddeo Landina in Giovanno Caccini so hiteli klesati marmor v čast omenjene ceremonije.
Če si alegorične skulpture ogledujemo iz reke Arno, se zdi, da s pogledom venomer sledijo veslaču, renaiolu. 
Ko jih je priznani renesančni arhitekt Bartolomeo Ammannati, ki je po Michelagelovih načrtih most tudi zgradil, namestil na most je med drugim vzel v obzir in študiral celo rečni tok.

arno11.jpg

Pogled iz mostu Santa Trinita na Arno in Lungarno ob sončnem zahodu

Danes mineva 72 let od osvoboditve Firenz med Drugo svetovno vojno, ob umiku Nemcev leta 1944. Vendar še prej, z noči iz 3. na 4. avgust istega leta, so Nemci pognali v zrak mostove čez reko Arno z namenom, da bi skušali zaustaviti napredek nasprotnih sil. Poleg izjemne tragedije za človeštvo, je vojna pomenila tudi resnično tragedijo za zgodovinisko, umetnostno-kulturno dediščino, ki še danes živi v spominu Fiorenticev in Italijanov. V zrak so pognali vse razen Ponte Vecchia, katerega je Hitler v zadnjem času odločil zavarovati, ohraniti in zaščititi, saj bi njegovo uničenje predstavljalo preveliko umetnostno-kulturno dediščino….

santa trinita.jpg

Porušenje mostu med 2.svetovno vojno..

Čeprav se je Arno tokrat odločila prizanesti Mostu Santa Trinita, saj mu je vendarle za 4 stoletja prizanesla poplave, pa se mu nasprotno ni odločil prizanesti Hitler. In s tem so potonili tudi Štrije letni časi. Saj vendarle niso imeli več nobenega razloga za praznovanje. V povojnem obdobju je Fiorentinec Luigi Bellini sklical in oblikoval poseben svet za projekt imenovan: ”Kako in kje je nekoč stal most Santa Trinita” ali v italijanščini: ‘‘Come era e come era”, ki si je kot že samo ime izdaja prizadeval za njegovo rekonstrukcijo. Slednja je bila leta 1952 zaupana v roke arhitektu Riccardo Giydulich in inžinirju Emilliu Brizziju.

Rekonstruiran most je bil otvorjen 16. marza 1958, pri čemer su uporabili originalni kamen, originalne kose materiala, ki so ležali v globini reke Arno. Na svoje mesto so bile postavljene tudi Štiri alegorije letnih časov, ki so bile prav tako potegnjene iz dna reke. Vendar nikakor niso uspeli najti ”Glave Alegorije Pomladi” – ”Teste di Primavera”.

primavera.jpg

Primavera v sončnem zahodu

Tako  v 60. letih prejšnjega stoletja Bellini razpiše nagrado v vrednosti  50. 000 lir nagrade za tistega, ki bo našel izgubljeni del. In po 17 letih iskanja, so bili ravno ”renaioli” tisti, ki so jo našli, navsezadnjo so bili tisti, ki so reko najbolj poznali in bili tekom zgodovine z njo najbolj povezani.

arno.jpg

Ponte Santa Trinita

Tri leta je svet pisal o tem dogodku – čast je pripadala 26 mladeniču po imenu Timoteo Lucaroni, po poklicu renaiol ali izkopovalec peska, ki jo je 1961 našel v bližini mosta Ponte Vespucci. Od tedaj naprej so Štrije letni časi zopet skupaj.

Biblioteca Gallerie Degli Uffizi poseduje eleganten, v usnje vezan ”dosier”, ki je edinstven rokopis, ki hrani vse izrezke iz takratnih časopiov, časnikov, letakov, fotografij, ki pripovedujejo dogodivščino lova na zaklad.

primaber.jpg

Naj omenim še zadnjo posebnost, dekoracijo tega mostu – na njegovem pročelju se lahko opazujejo rogovi kozoroga, ki so znameniti simbol Cosima I. de’ Medici, zakaj 9. januarja 1569 je postal vojvoda Toscane. Januar, kateremu vlada zoodiakalni simbol kozorog je vzel za svoj drugi rojstni mesec, simbolično novo rojstvo, nov preporod. Cosimo I dei Medici je bil sicer rojen junija, tako da je njegovo prvotno astrološko znamenje rak. Rak in kozorog, še posebej njegovi rogovi so postali postali neizogiben del arhitekturnih, slikarskih in kiparskih stvaritev, ki simbolizirajo in ohranjajo spomin na veličastno zgodovinsko figuro Cosima I de’ Medici.

Ko smo se se s Šolo Toskana odpravili na izlet z barčico po reki Arno, smo imeli priložnost občudovati z edinstvene perspektive tudi dve ogromni ovnovi glavi, ki s sredine pročelja mostu gledata navzdol proti rečni gladini. Oven je namreč bojevnikov, vojščakov simbol, simbolizira bojevniški duh. in je tako tukaj postavljen z namenom, da straži, opazuje eventualne grožnje in nevarnosti, ki so prihajale od zunaj in ogrožale mesto Firenze.

Most.jpg

Prva ovnova glava je obrnjena proti Ponte Vecchiu, proti Casentinu – od tam so od nekdaj prihajale grožnje, poplave reke Arno (kot sem omenila so vsi mostovi ,kjer danes stoji omenjen most Santa Trinita izgubili bitko proti poplavam med leti 1333 in 1557), medtem ko je druga ovnova glava obrnjena proti Ponte alla Carraia, ki prav tako s pogledom strmi nekam daleč, proti rečni strugi oz. dolini, od koder so prihajale grožnje iz morja, natančneje iz Pisa. Oven naj bi tako strašil Pisane, ki so pluli po reki Arno, saj je bila Pisa zgodovinska sovražnica mesta Firenz. Stari renaiol nam je tudi zaupal, da se je še danes med ljudmi ohranil sarkastičen pregovor, ki se glasi: ”Meglio un morto in casa che un pisano all’uscio”, kar v prevodu pomeni: ”Bolje mrtvec v hiši kot Pisanec na vhodnih vratih.”  🙂

megla.jpg

Študentje Šole Toskana na izletu z barčico po reki Arno

ponte-v

Razgled na Ponte Vecchio iz Mostu Santa Trinita

Če te je opis Mostu pritegnil, te za konec vabim, da si ogledaš še naslednji del članka, v katerem sem prav tako združila dragocene informacije, ki mi jih je Šola Toskana tekom moje Erasmus prakse ter tečaja Umetnostne zgodovine posredovala o Mostu Santa Trinita in ki si ga lahko ogledaš na spodnji povezavi: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/09/22/sola-toskana-pripoveduje-zgodbe-mostov-cez-arno-michelangelov-most-santa-trinita/ .

                                                                                                                                    Lep pozdrav iz Firenz,

Nika Sirk Rigler,

Erasmus študentka na jezikovni šoli ŠOLA TOSKANA

arno7

Ja, avtorica članka in slik 🙂

arno3.jpg

Arno – med Ponte Vecchiom in Ponte Santa Trinita

arno10.jpg

Razstava ob 50.obletnici poplave -septembra 2016

OGLED SONČNEGA ZAHODA S TRGA ”PIAZZALE MICHELANGIOLO” S ŠOLO TOSKANA

 PANORAMSKI TRG ”PIAZZALE MICHELANGIOLO”

Danes bom nekaj besed namenila veličastnemu trgu imenovanemu ”Piazzale Michelangelo”, fiorentinski terasi, do katere se študentje Šole Toscana prav vsak dan znova ob poletnih večerih povzpnejo in iz nje občudujejo prečudovit sončni zahod. Drznila bi si reči, da so si jo izbrali za svojo najljubšo zbirno točko in da je to poleg tipične ”apericene” njihova najljubša oblika druženja. Kako tudi ne, saj se pod to panoramsko teraso razprostirajo celotne Firenze in vsakič znova -kot bi bilo prvič- so vsi pogledi usmerjeni v spektakel narave, ko sonce tik pred koncem dneva obarva Firenze v tople barve, nad nebom nad njimi pa izriše celoten Giottov barvni spekter…

zahod.jpg

yaho4

Obvezna turistična točka je obiskana in nič kaj manj priljubljena tudi s strani domačinov, Fiorenticev. Do fiorentinske terase vodi nešteto poti, avtubus številka 12 in 13, vendar sama vsekakor prisegam na vzpon po 441 stopnicah, s katerih se lahko zavije tudi v ”Giardino delle Rose” ali ”Vrt Vrtnic” v italijanščini, kjer spomladi zacveti na stotine vrtnic vseh možnih sort.

14237747_10209603790799048_4165511090276884565_n.jpg

441 stopnic do Piazzale Michelangelo

Giardino 3.jpg

Giardino delle Rose  🙂

13886400_10153552962550771_522720671990139133_n.jpg

Če si tudi ti želiš biti del te edinstvene izkušnje te vabim, da si ogledaš spletno stran jezikovne šole – Šole Toskana ter se vpišeš na kakšen tečaj italijanskega jezika, saj boš med izjemno pestro ponudbo zagotovo našel tudi nekaj zase:

 http://www.scuola-toscana.com/. 

POKLON MICHELANGELU BUONAROTTIJU 

Panoramska terasa nad Firenzami… posvečena največjemu umetniku vseh časov – Michelangelu Buonarottiju, renesančnemu slikarju, arhitektu in predvsem – kiparju. Tako, kot v Baziliki Santa Croce tri Umetnosti, tri muze – Arhitektura, Slikarstvo in Kiparstvo objokujejo umetnikovo smrt, tako se tudi celotne Firenze poklanjajo največjemu živečemu umetniku. Kako tudi ne, saj brez njega Firenze ne bi bile to, kar so danes… načrtoval, sprojektiral in oblikoval je precejšen del Firenz pod naročilom družine Medici, tako da ne bomo nič pretiravali, če bi zibelko renesanse imenovali tudi ”Michelangelove Firenze.”

musa4

Grobnica Michelangela Buonarottija v Baziliki Santa Croce – ob straneh 3 Alegorije; muza Slikarstva, Kiparstva in Arhitekture, ki objokujejo umetnikovo smrt

Če te zanima vedeti kaj več o Baziliki Santa Croce – Panteonu italijanskih velikih osebnosti (kjer počivajo Galileo Galilei, Michelangelo Buonarotti, Giorgio Vasari, Niccolò Machiavelli,…), si lahko prebereš dva članka, ki sm ju spisala na to temo: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/08/29/basilica-santa-croce-la-vecina-de-la-escuela-toscana/ 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/08/29/basilica-santa-croce-la-vecina-de-la-escuela-toscana/

Začetek zgodovine trga sega v ne tako daljno leto 1869, letnica, ki je za Firenze izrednega pomena, saj je bilo mesto v tistem času prestolnica Italije. Leta 1864 se je namreč italijanska vlada odločila prestaviti svoj sedež iz Torina v Firenze in tako je mestu za kratek čas pripadala izjemna čast – funkcija glavnega mesta Italije vse do leta 1871. In osrednji trg glavnega mesta Italije je arhitekt Giuseppe Poggi oblikoval in posvetil njihovemu umetniku ter ga originalno poimenoval ”Piazzale Michelangiolo”. 

Ta-isti arhitekt je sicer zadolžen za precejšen razvoj in obnovo Firenz v 19. stoletju, ki je mestu narisal nov obraz, porušeno je bilo srednjeveško mestno obzidje iz 13. stoletja, oblikoval je predel ob reki imenovan ”Lungarno” ter po pariškem zgledu so se stkale ulice, ki usmerjajo ljudi in nagovarjajo avtomobile, naj se povzpnejo do fiorentinske terase, od koder se vidijo vsi bližnji toskanski griči, Fiesole, ob lepem vremenu pa celo zasneženi Apenini. Tukaj poteka tudi najpomembnejša panoramska cesta imenovana ”Viale dei Colli”, ki nas popelje mimo še ene prečudovite cerkve imenovane ”La Chiesa di San Miniato” in Medičejske vile ”Forte Belvedere”, ki ležita le nekaj metrov stran od trga in katerih ogled ti vsekakor tudi toplo priporočam! 

Glede na to, da je trg posvečen najslavnejšemu umetniku, je temu primerno okrašen tudi z dvema kopijama njegovih najpomembnejših del, ki jih hranijo Firenze (Rim se seveda po svoje ponaša z Buonarottijevim zakladom), s katerima je dosegel svetovno slavo ter se za vse večne čase zapisal v zgodovino.

medici.jpg

Šola Toskana na ogledu Medičejskih grobnic v cerkvici San Lorenzo

IMG_7525.JPG

Capele medicee di Buonarotti

Prav na sredini trga se vzdiguje kopija Davida iz brona, ob njegovem vznožju pa statuete Medičejskih grobnic (le tombe medicee), katerih originali počivajo v cerkvici San Lorenzo. Spomenik so na noči 25. junija 1873 na vrh griča pripeljali s pomočjo 18 volov. Davidov kipa zavzema priviligirano pozicijo, z vrha griča opazuje in občuduje Firenze, ki se razprostirajo pod njim – Baziliko Santa Croce, Palazzo Vecchio, Duomo, Ponte Vecchio & Ponte Santa Trinita, Arno, … Chiesa di San Lorenzo, Gallerio degli Uffizi in še in še bi lahko naštevala znamenitosti, nad katerimi bdi Davidov kip.  In ob njegovih nogah, prav tako kot v omenjeni Medičejski cerkvici ležijo že zgoraj omenjene štiri kopije najslavnejših upodobitev, alegorij Dneva in Noči. Originalna dela so za razliko od kopij narejena iz dragocenega belega marmorja iz Carrare. 

14021497_1205343199485870_5305226827979201456_n.jpg

Piazzale Michelangelo in Davidov kip na sredini

Arhitekturna in gradbena dela trga so se vlekla več let in se nazadnje zaključila leta 1985, ko je terasa končno postala dostopna za javnost. Priznani arhitekt Giuseppe Poggi (kateremu je med drugim posvečen trg, ki leži prav pod ”Piazzalom Michealangelo”, zraven Mostu San Niccolo) je zaslužen tudi za prečudovito teraso oziroma Loggio v neoklasičnem umetniškem slogu. Mimogrede, neoklasicizem je oznaka za zahodnoevropski umetnostni slog (1770-1830), ki se je razširil po vsej Evropi kot nasprotje kičastemu baroku, ter znova uveljavil čiste, ravne, preproste linije. Idejni projekt terase – neoklasične loggie, je bil sprva zamišljen kot muzej na prostem – podoben temu, ki ga lahko opazujemo v vsem poznani gotski Loggi dei Lanzi na osrednjem fiorentinskem trgu – Piazza della Signoria. Razlika bi bila zgolj ta, da bi Poggijeva Loggia pod milim nebom gostila le Michelangelova dela…

14317400_1232293513457505_5419455522330947391_n.jpg

Omenjena ideja se potem vendarle ni uresničila, namesto tega je na tem mestu tekom let zrasla elegantna panoramska kavarna, ki danes svojim klientom ponuja odličen ”pompelmo rosso”, ”cappuccino” ali ”spaghette” z razgledom nad Michealangelove Firenze. Temu seveda so primerno zaosljene tudi cene – kolikor sem imela priliko izkusiti so prav tukaj tudi najvišje, vendar menim, da si je vsaj enkrat tudi to potrebno privoščiti.

Family.jpg

Prav z letošnjim 14. februarjem je celoten trg prepovedal dostop avtomobilov in ukinil parkirne prostore, in kakor se na ta dan spodobi so nato organizirali prireditev, na katero so povabili pare iz vsega sveta, da so si na trgu Piazzale Michalangelo izmenjali najbolj romantičen in najlepši poljub na svetu. Sedaj je tako vseh 7.700 kvadrnih metrov rezerviranih zgolj za poulične umetnike, stojnice, začasne razstave, koncerte, sejme in druge raznorazne evente namenjene fiorentinski kulturi in obrti… in seveda za malo morje ljudi, ki na panoramskih stopnicah pričakuje veličastni sončni zahod in opazuje kako se dan prevesi v noč, tik zatem, ko sonce potone v .. Arno.

soncni-zahod

zahod1.jpg

Panoramski razgled, ki si ga vsak večer ogledujemo študentje Šole Toskana

yaho4.jpg

50 odtenkov sončnega zahoda 

razglednica

Lep pozdrav iz Michelangelovih Firenz, 

NIKA SIRK RIGLER,

ŠOLA TOSKANA

familz2.jpg

Me & my sister (:

familz.jpg

Lana 🙂

IMG_7532.JPG

..jaz..avtorica članka in slik v Medičejskih kapelah  (:

MOST SANTA TRINITA ali NAJLEPŠI MOST PO MNENJU FIORENTINCEV (Scuola Toscana)

ŠOLA TOSKANA PRIPOVEDUJE ZGODOVINO MESTA PREK SVOJIH MOSTOV – MICHELANGELOV MOST SANTA TRINITA

Tekom stoletij Fiorentinci tekom stoletij nikakor niso pozabile, kako je bila Arno vselej neločljivo povezana z rojstvom in z razvojem mesta, pravzaprav z njegovo celotno zgodovino – tako v dobrem kot v zlem. Na tisočem je Arno nudila delo za preživetje – dovolj je samo, da pomislimo na težaško delo izkopovalcev peska (članek, ki si ga mimogrede lahko ogledaš na naslednji povezavi, https://italianinitaly.wordpress.com/2016/07/26/aprender-italiano-en-una-excursion-con-el-barco/) ali pa na dejstvo, da je predstavljala najkrajšo pot, povezavo mesta z obalo oz. morjem.

arno2.jpg

Arno 

arno 8.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia

Tako kot je Arno tekla, tako so tudi čez njene bregove rasli mostovi. Vendar tolikokrat kot je reka dala življenje, tolikokrat ga je tudi vzela: dolg je spisek poplav, poplav, ki so z rušilno močjo in Neptunovo jezo ničkolikokrat proušile rečne jeze, nasipe, mostove in za seboj pustile na stotine žrtev, poškodbe cerkva, muzejev in umetnostnih del.

Mimogrede, letos Firenze obeležujejo 50 letnico od zadnje grozovite poplave, ki se je zgodila leta 1966, tako da so temu dogodku v spomin letos priredili raznorazne projekte, dogodke, razstave, med drugim tudi razstavo starih fotografij, ki dokumentirajo omenjeno tragedijo. Razstava fotografij v Nacionalni knjižnici imenovani Biblioteca Pietro Thouar na trgu Piazza Tasso je ena izmed teh, katero sem obiskala tudi jaz s študentkami Šole Toscana. Spodaj prilagam nekaj slik, ki obeležujejo poplavljene Firenze. 

unnamed

Arno leta 1966

arno9.jpg

Razstava v knjižnici Pietro Thouar

Danes je mogoče po Arno pluti s turističnimi barčicami ”renaioli”, s katere si je možno ogledali Firenze e edinstvene perspektive in s katero smo se odpravili tudi študentje ŠOLA TOSKANA. Če želiš biti tudi ti del te izkušnje, ki ja vsaj nam ostala v najlepšem možnem spominu, te vabim, da si ogledaš ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih nudi naša šola in se nam pridružiš pri spoznavanju in odkrivanju Firenz in njene (umetnostne) zgodovine:

http://www.scuola-toscana.com/

http://www.scuola-toscana.com/italian-language-courses/italian-and-art.php

Vsi.png

Študentje Scuole Toscana na izletu z barčico po reki Arno

Most Santa Trinita, ki ga je Ammanatti dal zgraditi po načrtih Michelangela Buonarottija je bil razglašen za enega izmed najlepših arkitekturnih del, mostov tako v Italiji kot na svetu.  Jtudi danes najstarejši most z elipsastimi arkadami / oboki na svetu, ki  v sebi prav ta skriva nešteto zgodb. Njegove linije, ki so tako preproste, tako enostavne, a hkrati tako neverjetno elegantne, da mu jih zavidajo in posnemajo mostovi, ki so zrasli na vseh koncih sveta in ne samo v Italiji. 

Ponte Vecchio.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia (jaz in študentka iz Južne Afrike)

Pešce – turiste in domačine, kočijaže, avtomobile in vespe, ki drvijo čez njega prijazno pozdravljajo z ”buongiorno” in ”buonasera” Štrije letni časi. Mi ne verjamete?

carraiaiaia.jpg

Na vsakem izmed štirih vo galov mostu se vzdiguje en renesančni spomenik – alegorije štirih letnih časov, ki so bile nameščene na most leta 1608. Poletje in jesen ter zima in pomlad še danes ohranjajo praznujejo in ohranjajo spomin na še eno Medičejsko poroko – poroko Cosima II. z Marijo Magdaleno iz Avstrije. Pietro Francavilla, Taddeo Landina in Giovanno Caccini so hiteli klesati marmor v čast omenjene ceremonije.
Če si alegorične skulpture ogledujemo iz reke Arno, se zdi, da s pogledom venomer sledijo veslaču, renaiolu. 
Ko jih je priznani renesančni arhitekt Bartolomeo Ammannati, ki je po Michelagelovih načrtih most tudi zgradil, namestil na most je med drugim vzel v obzir in študiral celo rečni tok.

arno11.jpg

Pogled iz mostu Santa Trinita na Arno in Lungarno ob sončnem zahodu

Danes mineva 72 let od osvoboditve Firenz med Drugo svetovno vojno, ob umiku Nemcev leta 1944. Vendar še prej, z noči iz 3. na 4. avgust istega leta, so Nemci pognali v zrak mostove čez reko Arno z namenom, da bi skušali zaustaviti napredek nasprotnih sil. Poleg izjemne tragedije za človeštvo, je vojna pomenila tudi resnično tragedijo za zgodovinisko, umetnostno-kulturno dediščino, ki še danes živi v spominu Fiorenticev in Italijanov. V zrak so pognali vse razen Ponte Vecchia, katerega je Hitler v zadnjem času odločil zavarovati, ohraniti in zaščititi, saj bi njegovo uničenje predstavljalo preveliko umetnostno-kulturno dediščino….

santa trinita.jpg

Porušenje mostu med 2.svetovno vojno..

Čeprav se je Arno tokrat odločila prizanesti Mostu Santa Trinita, saj mu je vendarle za 4 stoletja prizanesla poplave, pa se mu nasprotno ni odločil prizanesti Hitler. In s tem so potonili tudi Štrije letni časi. Saj vendarle niso imeli več nobenega razloga za praznovanje. V povojnem obdobju je Fiorentinec Luigi Bellini sklical in oblikoval poseben svet za projekt imenovan: ”Kako in kje je nekoč stal most Santa Trinita” ali v italijanščini: ‘‘Come era e come era”, ki si je kot že samo ime izdaja prizadeval za njegovo rekonstrukcijo. Slednja je bila leta 1952 zaupana v roke arhitektu Riccardo Giydulich in inžinirju Emilliu Brizziju.

Rekonstruiran most je bil otvorjen 16. marza 1958, pri čemer su uporabili originalni kamen, originalne kose materiala, ki so ležali v globini reke Arno. Na svoje mesto so bile postavljene tudi Štiri alegorije letnih časov, ki so bile prav tako potegnjene iz dna reke. Vendar nikakor niso uspeli najti ”Glave Alegorije Pomladi” – ”Teste di Primavera”.

primavera.jpg

Primavera v sončnem zahodu

Tako  v 60. letih prejšnjega stoletja Bellini razpiše nagrado v vrednosti  50. 000 lir nagrade za tistega, ki bo našel izgubljeni del. In po 17 letih iskanja, so bili ravno ”renaioli” tisti, ki so jo našli, navsezadnjo so bili tisti, ki so reko najbolj poznali in bili tekom zgodovine z njo najbolj povezani.

arno.jpg

Ponte Santa Trinita

Tri leta je svet pisal o tem dogodku – čast je pripadala 26 mladeniču po imenu Timoteo Lucaroni, po poklicu renaiol ali izkopovalec peska, ki jo je 1961 našel v bližini mosta Ponte Vespucci. Od tedaj naprej so Štrije letni časi zopet skupaj.

Biblioteca Gallerie Degli Uffizi poseduje eleganten, v usnje vezan ”dosier”, ki je edinstven rokopis, ki hrani vse izrezke iz takratnih časopiov, časnikov, letakov, fotografij, ki pripovedujejo dogodivščino lova na zaklad.

primaber.jpg

Naj omenim še zadnjo posebnost, dekoracijo tega mostu – na njegovem pročelju se lahko opazujejo rogovi kozoroga, ki so znameniti simbol Cosima I. de’ Medici, zakaj 9. januarja 1569 je postal vojvoda Toscane. Januar, kateremu vlada zoodiakalni simbol kozorog je vzel za svoj drugi rojstni mesec, simbolično novo rojstvo, nov preporod. Cosimo I dei Medici je bil sicer rojen junija, tako da je njegovo prvotno astrološko znamenje rak. Rak in kozorog, še posebej njegovi rogovi so postali postali neizogiben del arhitekturnih, slikarskih in kiparskih stvaritev, ki simbolizirajo in ohranjajo spomin na veličastno zgodovinsko figuro Cosima I de’ Medici.

Ko smo se se s Šolo Toskana odpravili na izlet z barčico po reki Arno, smo imeli priložnost občudovati z edinstvene perspektive tudi dve ogromni ovnovi glavi, ki s sredine pročelja mostu gledata navzdol proti rečni gladini. Oven je namreč bojevnikov, vojščakov simbol, simbolizira bojevniški duh. in je tako tukaj postavljen z namenom, da straži, opazuje eventualne grožnje in nevarnosti, ki so prihajale od zunaj in ogrožale mesto Firenze.

Most.jpg

Prva ovnova glava je obrnjena proti Ponte Vecchiu, proti Casentinu – od tam so od nekdaj prihajale grožnje, poplave reke Arno (kot sem omenila so vsi mostovi ,kjer danes stoji omenjen most Santa Trinita izgubili bitko proti poplavam med leti 1333 in 1557), medtem ko je druga ovnova glava obrnjena proti Ponte alla Carraia, ki prav tako s pogledom strmi nekam daleč, proti rečni strugi oz. dolini, od koder so prihajale grožnje iz morja, natančneje iz Pisa. Oven naj bi tako strašil Pisane, ki so pluli po reki Arno, saj je bila Pisa zgodovinska sovražnica mesta Firenz. Stari renaiol nam je tudi zaupal, da se je še danes med ljudmi ohranil sarkastičen pregovor, ki se glasi: ”Meglio un morto in casa che un pisano all’uscio”, kar v prevodu pomeni: ”Bolje mrtvec v hiši kot Pisanec na vhodnih vratih.”  🙂

megla.jpg

Študentje Šole Toskana na izletu z barčico po reki Arno

ponte-v

Razgled na Ponte Vecchio iz Mostu Santa Trinita

Če te je opis Mostu pritegnil, te za konec vabim, da si ogledaš še naslednji del članka, v katerem sem prav tako združila dragocene informacije, ki mi jih je Šola Toskana tekom moje Erasmus prakse ter tečaja Umetnostne zgodovine posredovala o Mostu Santa Trinita in ki si ga lahko ogledaš na spodnji povezavi: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/09/22/sola-toskana-pripoveduje-zgodbe-mostov-cez-arno-michelangelov-most-santa-trinita/ .

                                                                                                                                    Lep pozdrav iz Firenz,

Nika Sirk Rigler,

Erasmus študentka na jezikovni šoli ŠOLA TOSKANA

arno7

Ja, avtorica članka in slik 🙂

arno3.jpg

Arno – med Ponte Vecchiom in Ponte Santa Trinita 

arno10.jpg

Razstava ob 50.obletnici poplave -septembra 2016

 

 

BASILICA SANTA CROCE, LA VECINA DE LA ESCUELA TOSCANA

                               “Avere buoni vicini di casa è come avere una casa più grande” (Proverbio cinese)

      La Iglesia de la Santa Cruz de Florencia es la iglesia franciscana más grande del mundo.

La visita de la ‘Basilica de la Santa Cruz de Florencia” ha sido organizada para todos los cursantes de nuestra escuela linguística, de modo que todos has tenido la oportunidad de participar en esta instructiva visita guiada por la profesora misma. A saber, todos los profesores que dan las clases, las lecciones de italiano como lengua extranjera, son también licenciados en Historia del Arte, en Bellas Artes o en la Literatura, así que según mi opinión es muy dificil encontrar mejores guías turísticas en ciudad de Florencia. Como puedes ver visitando nuestra escuela estudiarás en el verdadero corazón de Florencia, dado que nos encontramos entre la Piazza de Santa Croce y Piazza della Signoria. Hay verdaderamente pocas escuelas linguísticas en Florencia, que gozan de una ubicación tan privilegiada.

Los estudiantes de ESCUELA TOSCANA visitan Basilica Santa Croce

Para ver las demás informaciones sobre los cursos y actividades que ofrecemos, te invito que visites nuestra página oficial, donde podrás encontrar todas las informaciones incluso en español:

http://www.scuola-toscana.com/sp/

http://www.scuola-toscana.com/sp/curso-arte.php

                                                                     LA BASILICA SANTA CROCE

Con 115 metros de longitud y 38 metros de anchura, en Florencia sólo es superada en tamaño por la Catedral de Santa Maria Novella. Basilica Santa  Croce ha sido diseñada por el arquitecto Arnolfo di Cambio, que es uno de los más grandes arquítectos y escultores fiorentinos e italianos de renacimiento! El mismo arquitecto ha proyectado incluso el Palazzo Vecchio, un eterno simbolo del poder político de la familia ”dei Medici” y sobre todo el Duomo de Florencia – denominado también la Catedral Santa Maria de Fiore. 

Basilica Santa Croce hoy en día forma parte de Patrimonio de la Humanidad, ya que es un ejemplo espectacular de la arquitectura gótica, que se inició a construir en el año 1294, en el mismo lugar, donde en el pasado había una otra pequeña Iglesia.

La Basilica Santa Cruz desde siempre asume un valor especial, ya que es un prototípo del arte fiorentino y un símbolo de prestigio de la ciudad de Florencia. En el pasado aquí se solían reunir los célebres poetas, literarios, artístias, teólogos, religiosos y hasta los políticos. Es de gran importancia su magnifica fachada de mármoles coloreados – el cándido mármol se mezcla con verde, negro y roso, que alumbrados por los rayos del sol, forman un gótico arcobaleno en el cielo celeste, que sirve de fondo. A saber, este estampado de mármol es representativo no solo de la Basilica Santa Croce, sino de toda sagrada arquitectónica fiorentina (pongo por caso, la Iglesia San Miniato al Monte, Duomo, Iglesia Santa Maria Novella). 

          da1f0cf7c14ec6f71bc19a925adaf4d7         ff9f72cce5f34a34e3d3d49ffbbbf95a

Según yo, cada una de las ciudades tiene los colores e incluso los materiales que lo identifican, que nos quedan en la memoria aún mucho después de que volvamos a nuestras casas luego de un viaje. Mármol bianco de Carrára, roso de Siena y verde de Pisa podrían crear un trébol de tres hojas que quedaría en nuestro recuerdo para siempre. Pero, no hay solo colores que los que cuentan, sino los personajes, que yacen en esta Basilica. Los maestros, los genios cientificos y artísticos que han dado Italia una Identidad. Y Florencia ha sido la cuna solo de nacimiento de tantos grandes artistas y cientificos que la han unido Italia, que la han hecho una nación, un País. Si, al fin y al cabo, son los artístas que dan iniciativas y cuyos manifestaciones arísticas dan/soplan alma, la vida a una nación, y no los políticos. Y bueno… esto era bien sabido ya en aquel entonces, quinientos años atras, cuando la Basilica Santa Croce fue destinada para ser el último hogar terrenal de los genios italianos y mundiales.

De ahí, que la Basilica Santa Croce es llamada también el ”Panteón de las glorias italianas” ya que aquí están sepulturas y cenotafios de los creadores de Italia y los generadores de muchas de las ciencias: Michelangelo Buonaroti, Dante Aliguieri, Nicolás Maquiavelo y Giorigio Vasari son solo algunos de ellos. Aquí descansa incluso Galileo Galilei, al que dedico algunas palabras resumiendo incluso la descripción de su preciosa tumba. Como su munumento funerario es el primero que nos recibe a la entrada de la Basilica Santa Cruz empiezo entonces con su sepulcro. 

DSC01620.jpg

                   Las matemáticas son el alfabeto con el cual Dios ha escrito el Universo”. (G.G.)

Galileo Galilei es considerado el padre de astronomia y de física moderna, ya que inventó el telescopio e insistió en el sistema heliocéntrico Copernicano. El hecho de que su tumba está colocada dentro de una catedral, es verdaderamente una extraordinaria excepción, porque por su convención de que la Tierra gira alrederor del Sol fue condenado de herejía y mandado a la prisión. Aunque la Iglesia ha aceptado su teoría solo 300 años más tarde, increiblemente querría meter en su ”colección” su cuerpo, porque se dieron cuenta de su grandeza, de su progresión, de su genialidad científica. 

Tomba_di_Galileo_Galilei.2.jpg

 

èoSe puede admirar el busto de busto de Galileo sosteniendo un telescopio en su mano. A ambos lados hay dos figuras femeninas que representan a la Astronomía (izquierda) y a la Geometría (derecha). La primera sostiene en su mano una mapa, un esquema de un sistema heliocéntrico y la segunda tiene en su mano un libro con gráficos relacionados con el estudio del movimiento de los cuerpos celestes. Dos atributos que repesentan dos temas que fueron el centro de su vida intelectual. Se supone que había una tercera imagen la cual fue eliminada y representaba a la filosofía. Debajo del busto de Galileo se puede observar a Júpiter y los cuatro satélites principales – Io, Europa,Ganimed y Calisto, formando hoy en día los Satelitos de Jupiter, que los descubrió con el mismo con el telescopio (hoy en día hay 63).

Si quieres saber algo más sobre las tombas de los demás hombres aprendiendo y conociendo así las bellas artes, o te invito que te inscribas en uno de nuestros cursos que ofrece nuestra escuela – ESCUELA TOSCANA 🙂 .

Y dónde están enterrados los Hombres- figuras de la historia de tu País? 🙂

 

13939312_10154051601454565_7580493720536048935_n.jpg

Los estudiantes de la ESCUELA TOSKANA en la Piazza Santa Croce con nuestra excelente profesora Benedetta 🙂

Hasta pronto y saludos cordiales de Florencia,

NIKA SIRK RIGLER

NIKA.jpg

Yo, la autora del artículo y de las fotos  🙂

POSLOVNI IN STROKOVNI TEČAJ ITALIJANŠČINE V JEZIKOVNI ŠOLI TOSKANA

 

Govorjenje tujih jezikov je dandanes nepogrešljiv del ne samo osebnega komuniciranja, temveč še posebej poklicnega okolja, saj se z globalizacijo povečuje pomen znanja tujih jezikov. Čeprav se Slovenci od tujih jezikov še vedno najraje učimo angleščine in nemščine, ki nam odpirajo vrata v tujino, pa zaradi bližine sosednje Italije tudi italijanski jezik pridobiva iz dneva v dan na svoji popularnosti in pomembnosti. Samo poglejte si zaposlitvene oglase, pa naj bodo to zgolj študentska dela, izmed katerih vsak drugi navaja znanje italijanščine kot obvezno dodatno kompetenco! Razlog za učenje italijanščine je za razliko od ostalih jezikov načeloma kombinacija poslovnega motiva ter ljubezni do tega romantičnega jezika. Ker se tega zavedamo tudi v jezikovni Šoli Toskana v centru Firenz, ti nudimo tečaj poslovne italijanščine, ki bo zadovoljil v prvi vrsti predvsem tvoje poslovne potrebe, medtem ko bodo raznorazne obšolske popoldanske aktivnosti ter sama možnost bivanja v najboljši recept za tvojo dušo.

Risultati immagini per BUSINESS AT LUNCH

Tečaj poslovnega italijanskega jezika sestoji iz 4 ur na dan – kar pomeni iz 20 ur na teden in 80 ur na mesec.Tečaj strokovne in poslovne italijanščine je namenjen izboljšanju komunikacije pri delu v tujini ali s tujino, pri čemer se omenjen tečaj razlikuje glede na stroko in poklic udeleženca tečaja.

Risultati immagini per BUSINESS

Učenje poslovne italijanščine s poudarkom na konverzaciji je tako nedvomno izredna naložba za tvojo poklicno pot. Poleg lekcij italijanske gramatike (ja, brez slovnice žal ne gre) in sintakse, bomo tečaj še posebej prilagodili tvojim službenim potrebam ter specifični terminologiji, ki jo potrebuješ na tvojem delovnem mestu.

Risultati immagini per BUSINESS

Naj ti naštejem samo nekaj idej, na katere se lahko pri tečaju poslovne italijanščine skupaj osredotočimo in naučimo:

  • telefonski klici, rezervacije, nudenje turističnih informacij, komunikacija s klienti (njihove želje, pritožbe, zahteve, problemi), iskanje novih, bodočih strank, obiskovalcev, poslovna potovanja in izleti, sklepanje poslov, sestavljanje člankov, poročil, pisanje mailov, faksov, priprava dokumentacije, grafov, izpeljava sestankov, predstavitev, terminologija marketinga, bančništva….

  • Učenje poteka v skladu z najnovejšimi in modernimi metodami poučevanja, saj ti bodo naši dinamični učitelji posebej zate prikrojili avtentične situacije, potegnjene iz vsakdanjega poslovnega življenja. Za to nam ne bo potrebno uporabiti veliko domišljije, saj se ti bodo ulice spremenile v najboljšo učilnico in resnična italijanska podjetja v najboljše učne primere.

    Risultati immagini per BUSINESS

V skupini je lahko udeleženih največ 8 oseb, tako, da boš lahko z ostalimi tečajniki imel priložnost izuriti, prakticirati naučene veščine in se izmenjavati v igri vlog. To je odlična priložnost za izmenjavanje idej, informacij in mednarnodnih izkušenj – ne samo italijanskim narodom, temvče resnično iz ljudi, tečajniki iz vsega sveta, kar je še ena izkušnja, koristna tudi za tvojo profesionalno pot.

Risultati immagini per BUSINESS

Dinamični učitelji, ki te bodo spremljali na vsakem koraku, te bodo opremili z jezikovnimi veščinami, ki te bodo naredile še bolj učinkovitega, kompetentnega, tvoje delo, posel pa bo posledično toliko bolj donosen. Tečaj je idealen tudi za osebe, ki imajo svoja lastna podjetja ali sanjajo o tem, da bi jih nekoč imeli.

Risultati immagini per BUSINESS

B: INTENZIVNI TEČAJ POSLOVNE ITALIJANŠČINE

Pri intenzivnem tečaju poslovne italijanščine, se bomo posvečali in strenirali že zgoraj omenjene teme, argumente, diskurze, razlika je le ta, da je tečaj sestavljen iz 6 ur na dan, kar znese 30 ur na teden. Tečaj lahko po želji poteka tudi 6 dni v tednu (tudi med koncem tedna) in traja poljubno število tednov.

d39a92ac7442edc1a026875417b10efd.jpg

INDIVIDUALNI TEČAJ POSLOVNE ITALIJANŠČINE

Jezikovna šola Toskana ti omogoča tudi najbolj prilagodljive individualne tečaje poslovne italijanščine na italijanskem trgu. Tukaj se bodo profesorji prilagodili in posvetili zgolj in samo tebi, tvojemu načini in metodam učenja jezika, tvojim jezikovnim oviram in težavam, konverzacijskim zahtevam tvojega delovnega mesta. Skupaj z učitelji boš naredil svoj osebni učni načrt ter poslovne jezikovne cilje.

Non è mai troppo tardi per prendere il diploma:

Individualen tečaj je primer za tiste, ki delajo v hotelirstvu, turizmu, gostinstvu, odvetništvu, administraciji, bančništvu in ekonomiji. Primeren je za tiste, katerih delo je vezano tudi na tehnične, gradbene, obrtniške poklice, na delo v marketingu, za sklepanju poslov ter za vse vodstvne delavce. Zaželeno je, da udeleženec ali udeleženka tečaja prinese s seboj na tečaj vse morebitno gradivo, za to, da se lahko potem učitelji pravilno in smisleno pripravijo ves nadaljni učni material in vsebino v skladu z njegovimi potrebami. V tem primeru namreč konfekcijski učbeniki in debele slovnice ter standardni delovni zvezki nikakor ne pridejo v poštev. A ravno zato je tudi tečaj poslovne italijanščine lahko še toliko bolj zabaven in predvsem najbolj hitra in učinkovita pot do začelenega cilja, saj je jasno zastavljena vizija najpomembnejši pogoj za uspeh!

Risultati immagini per MEGLIO TARDI CHE MAI

Individualni poslovni tečaj italijanskega jezika pa ne nujno poteka v učilnici, ampak se lahko u učiteljem podaš ven in obiščeš italijanska podjetja, poklice, stranke, s katerimi delaš v tvoji državi. Če je tvoje v hotelih in restavracijah, lahko ure poslovne italijnščine potekajo celo ob jutanjem cappuccinu v italijanskem baru, kosilu na trgu Piazza della Signoria, če si želiš gastronomskega znanja, ti nudimo rezevriramo kuhanje in pripravo italijanskih specialitet, če se ukvarjaš z rokodelskimi dejavnostmi, te bomo popeljali v delavnice fiorentinskih mojstrov in še in še bi lahko neštevali.

Doing_Business-in_Italy-1024x536

Nekaj svetovno znanih podjetij in njihovega osebja, ki so se udeležila tečaja poslovne italijanščine v Šoli Toskana:

UBS – IKEA – Hilton Hotel Wien – Novotel – Bank Julius Baer – Deutsches Bundesministerium für Bildung – Lufthansa – Delta Airlines – Malev – Crossair – SBB – Eurocard – Kaerntner Sparkasse – KPMG Linz – Kanton Graubünden – Unilever – Eli Lilly – Allianz Versicherungen – Villeroy Boch – Mitsubishi – Ferrero Budapest – Gucci Spa – Daimler Chrysler – Ramada Hotel Geneve – Hilton Hotel – Vobis Microcomputer – Ansaldo SpA – ICE Tokyo – Cassina Japan – Mitsui Marine – itd.

                                                                                                                                               A pronto,

                                                                                                                                       NIKA SIRK RIGLER

 LA EXCURSION DE ESCUELA TOSCANA A CINQUE TERRE

Cinque Terre. Cinco joyas. Genova. Mar de Liguria…. Cinquenta tonos del Azul. El Parque Nacional que forma parte de gran Patrimonio Cultural de la Humanidad. Los paseos por la litoranea y reccoridos por la Via de amor. El olor a peces y a sal del aire espeso del mar . Limoncello. El tramonto. Y de nuevo, la oportunidad de observar las creaciones del Neptuno. El rey de aqua ha hecho un trabajo excepcional. Lo que notó también Petrarca, que habló de Monterosso, la última de las 5 aldeas, como delicia de Neptuno. Oh, daría todo que pudieras gozar del sabor del autentico Pesto Genovese en el Restaurante en la costa llamado Eden, cuyo nombre no podría ser más apropiado para describir la sensación y la emoción de los clientes degustando este fenomenal plato típico genovese.

manarola-cinque-terre.jpg

Este finde semana también los estudiantes y el personal de ESCUELA TOSCANA han celebrado el Ferragosto – que es una festivivdad típica, celebrada en Italia el día 15 de Agosto. A esta ocasión masas de los Italianos suelen escapar a las playas o a las montañas y como verdaderos italianos hemos decidio pasar algunos días al paraiso de Cinque Terre incluso los cursantes de mencionada escuela.

14064250_10154044627994565_3813449932417628089_n.jpg

Estudiantes de ESCUELA TOSCANA en la terraza panorámica en Corniglia

Vale mencionar que la escuela linguísticá está cerada solo a este día festivo, así que si estás interesado en inscribirse en algun nuestro curso bien en el mes de Agosto bien en cualquier otro perído, las puertas de nuestra escuela permanecen siempre abiertas para nuestros eventuales cursantes. Cabe agregar que los estudiantes después de haber terminado las clases de italiano por la tarde, tienen la oportunidad de participar en actividades, eventos y excursiones organizadas por la escuela misma – todas están ya incluídas en el precio que los cursantes deben pagan para el curso, así que uno debe financiar solamente eventuales billetes de ingresos o de viajes. 

Página de internet:

http://www.scuola-toscana.com/sp/index.php

http://www.scuola-toscana.com/sp/activities.php

jst.jpg

Yo, autora del artículo y de las fotos 🙂

Este fin de semana, como fue un puente festivo, hemos decidido hacer una excursión de 3 días a la costa de Liguria, más exactamente a Los Cinco Pueblos o Cinque Terre en italiano! Cinque Terre forma parte de Liguria (Liguria de levante) que es una de las 20 regiones italianas, bañadas por azul cristallino Mar de Liguria. Las Cinque Terre constituyen cinco pequenas aldeas pesqueras: Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza y Monterosso, en las que viven solo 5000 habitantes.

Mare.jpg

La vista de Mar de Liguria desde la terraza panorámica de Corniglia

El teritorio en el que se hallan es uno de los más bellos de Italia, reúne preciosas joyas de arte, botánica, cultura, tradiciones rurales y marineras. Por sus pecularidades han sido declaradas junto con el Parque Nacional de las Cinque Terrre el Patrimonio Mundial de la Humanidad por la UNESCO en el año 1997. Los cinco pueblos que son de orígen medieval, han permanecido aisladas, conservando sus características hasta la primera mitad del Siglo XX., cuando se constituyeron nuevas vías de accesso – el tramvías.

bellaaa.jpg

Via del Amor desde Manarola a Riomaggiore

A día de hoy los turistas llegan de todo el mundo buscando aquel antiguo encanto de las Cinque Terre, sumergidas en un espléndido paisaje esculpido por el hombre durante los siglos. La pesca y la agricultura eran las actividades predominantes. Pero, lo que más impresiona es la forma en la que el hombre ha modelado el paisaje a lo largo de los siglos, aprovechando cada centímetro de suelo, para sacar de la tierra frutos como uva, limón y aceituna, que han otorgado celebridad a las Cinque Terre, desde la Edad Media, gracias a la producción d vino y aceite.

SUP.jpg

               Stand-up paddleboarding all over the ”Monterosso Beach in Cinque Terre”

Los habitantes de las Cinque Terre llevan una vida tranquila en contacto con la naturaleza, pero complicada por algunas limitaciones. La construcción, por ejemplo, está estrictamente regulada por leyes rígidas que intentan preservar el territorio. Son típicas estrechas y empinadas casas torre, que caracterizan los cinco pueblos. Como yo ya soñaba en comprarme una casíta una vez en un futuro lejano, llegué a saber que se trata de edificios antiguos cuya venta es prohibida.

cinque6

riomaggioreee.jpg

Por lo tanto, no si querréis pasar unos días a Cinque Terre es casi imposible encontrar hoteles, excepto en la última aldea Monterosso, donde la conformación del territorio ha permitido construrir edificios más grandes. Le sugiero que reservas un B&B en la ciudad de La Spezia o Pontremolli, donde hemos alquilado también nosotros, los estudiantes d Escuela Toscana, habitaciones de gestión familiar.

14033592_1773694142879247_1697729640_n.jpg

La gastronomía es ligada a la tradición campestre y marinera, platos típicos son simples, basados en 
pescado o verdura. Nuestro plato preferito (que es al mismo tiempo tambien architípico de Liguria) 
mismo tiempo tambien architípico de Liguria) era el pesto – pasta o gnocchi con pesto genovese, que es 
una salsa obtenida con hojas de albahaca trituradas, aceite de oliova, sal, queso y ajo. 
13932802_10209436368853604_8448642436898241156_n

    Pasta carbonara, Gnocchi con Pesto Genovese, Pomodori con Basilico e Mozzarella

La gastronomía es ligada a la tradición campestre y marinera, platos típicos son simples, basados en pescado o verdura. Nuestro plato preferito (que es al mismo tiempo tambien architípico de Liguria) era el pesto – pasta o gnocchi con pesto genovese, que es una salsa obtenida con hojas de albahaca trituradas, aceite de oliova, sal, queso y ajo. 

Hemos gozado también de foccaccia, el secondo producto tipico ligur y del helado casero en la terca aldea, donde se encuetra preciosa Heladeria de Alberto, que es sugerida inclouso por Trip Adviser, que luciendo de colores a uno lo transmite en un pequeño Disneyland gastronomico de los sabores y colores.

Gelatto.jpg  Tutte.jpg

Otra producción típica de la zona de Monterosso son los limones, de los cuales se obtienen los carameles 
y sobretodo licor (limoncello en italiano) y productos de belleza.

Limoncello.jpg 5 terre focaccia

Paisaje y Productos Típicos

Los habitantes han sabido aprovechar el terreno de las colinas gracias a la construcción de cultivos en terrazas, sin cemento, llamados ” piane” o ”cian”. Cerca de la costa las terrazas son estrechas y contienen solo una hilera de vides. Las Cinque Terre están hermandas con la Gran Muralla China; se ha calculado que en el trascurso de los siglos se han construido 6.730 de muros, que si hubiesen realizados en fila, tendrían una longitud similar a la de la célebre muralla, es decir de 7000 km. El hermamiento fue firmado en el 2006 en Beijing, prevé un intercambio cultural y turístico entre dos territorios Patrimonios de la Humanidad.

NOO.jpg

Los muros en seco son la peculiaridad de este territorio; han esculpido el paisaje modificando la orografía y necesitan un constante mantenimiento, pero, a día de hoy, se conserva y cultiva solo 1/4 de las antiguas terrazas. En efecto, trabajar en estos terrenos conlleva un sacrificio y una entrega constante.

En Cinque Terre se puede observar el arte en cada rincón; se pueden observar muchos murales sobre las fachadas de las casas, restaurantes, del Ayuntamiento, escuelas… que suelen representar el trabajo del hombre contadino en Cinque Terre, ilustando la tradición y la cultura de sus habitantes.

Cinque terreee.jpg

Si también tu estás interesado en ser parte de esta y las demás experiencias, excursiones… te invito que primero visites nuestra página de internet traducida en español (http://www.scuola-toscana.com/sp/index.phpy que se inscribas en uno de nuestros cursos de italiano y así participes en las actividades en grupo organizadas por ESCUELA TOSCANA. Aunque estés aquí por un período más largo, no debes preocuparte que las actividades se repetirían, porque un finde vamos a Luca, el segundo a Pisa, el tercero a Siena… y durante el verano, en anhelo del mar, escapamos con el treno a Cinque Terre

al mare.jpg

HASTA PRONTO,

NIKA SIRK RIGLER,

SCUOLA TOSCANA